Krvavitev iz nosu ali epistaksa je pogosta, večinoma nenevarna težava. Približno 60 odstotkov ljudi vsaj
enkrat v življenju krvavi iz nosu. Večina krvavitev je blagih in se ustavijo spontano, okoli šest odstotkov
ljudi z epistakso pa potrebuje zdravniško pomoč. Od teh je približno ena desetina hudih krvavitev.
Različne vrste krvavitev iz nosu
Glede na lokacijo krvavitve iz nosu delimo na prednje (anteriorne) in zadnje (posteriorne).
Prednje epistakse so bistveno pogostejše, večinoma blažje. Nastanejo na sprednjem delu nosnega pretina
v področju Kiesselbachovega žilnega pleteža.
Zadnje krvavitve so redke, običajno bolj izrazite in z večjim tveganjem za resen, tudi življenjsko
ogrožajoč potek. Pojavijo se pri odraslih, pri katerih so sicer prav tako pogostejše prednje krvavitve.
Krvavitev se pojavi v zadnjem predelu nosu, ki je težje dostopen pregledu in zaustavljanju.
Krvavitve iz nosu pri otrocih
Krvavitve iz nosu se lahko pojavijo tudi pri otrocih. Praviloma gre za prednje krvavitve in niso nevarne.
Večinoma gre za nadležne, ponavljajoče se epistakse brez jasnega vzroka, ki se lahko občasno pojavijo
ponoči.
Celoten članek lahko preberete na naslovu:
https://www.triglavzdravje.si/zdravstveni-nasveti/krvavitve-iz-nosu/

Kaj je laringitis in kako ga zdraviti?
Ste hripavi ali ste izgubili glas? Morda imate laringitis. Preberite, kaj so vzroki, kako prepoznati
simptome, kako lahko težave lajšate doma in kdaj je potreben obisk zdravnika.
Laringitis je medicinski izraz za vnetje in oteklino grla. Največkrat se srečujemo z akutnim laringitisom.
Je pogosta bolezen, ki se pojavlja predvsem v jesenskem in zimskem času, ko so na pohodu virusi, ki
povzročajo okužbe zgornjih dihal.
Za laringitisom lahko zbolijo otroci in odrasli.
Glavni simptom je hripavost oziroma spremenjen glas ali celo izguba glasu. Bolezen je samoomejujoča
ter se pozdravi v 14 dneh. Simptome lajšamo s splošnimi ukrepi, med katerimi je najpomembnejši
glasovni počitek, in zdravili.
Bolj dramatičen potek je možen pri dojenčkih in majhnih otrocih, če se hkrati vname sluznica sapnika.
Takrat govorimo o laringotraheitisu. Simptomi laringitisa, ki trajajo več kot tri tedne, govorijo v prid
kroničnemu vnetju ali drugim vzrokom ter zahtevajo pregled pri zdravniku, tudi specialistu
otorinolaringologije.
Celoten članek lahko preberete na naslovu:
https://www.triglavzdravje.si/zdravstveni-nasveti/kaj-je-laringitis-in-kako-ga-zdraviti/

Zato specialist ORL svetuje, da z luknjanjem ušes ne hitite
Gre pri luknjanju ušes zgolj za nečimrnost? Mu povzročamo preveč ali morda premalo pozornosti? Ali
niso naši otroci že sami po sebi za nas tako ali tako najlepši? Kdaj je primeren čas za prebadanje ušesa?
Odgovori na zgoraj postavljena vprašanja so različni, tako kot smo različni starši. V vsakem primeru pa
eno gotovo drži: treba je poskrbeti za varnost ter na prvo mesto postaviti otrokovo varnost in blaginjo. Vsi
se po svojih najboljših močeh trudimo delati najboljše za svoje otroke in zaupati moramo svoji zdravi
presoji, a vedno z zavedanjem, da lahko nekatere naše odločitve na otroka vplivajo vse življenje. Zato jih
je treba sprejemati s premislekom in pametno, da jih ne bi morda sprejeli prezgodaj in nepremišljeno ter
jih nekoč obžalovali.
Eno od tovrstnih vprašanj je zagotovo tudi, kdaj je otroku primerno preluknjati ušesa. Gre za vprašanje, ki
velikokrat spodbudi burno razpravo zelo različnih in nasprotujočih si mnenj. Nekateri starši se namreč za
luknjanje ušes – predvsem pri deklicah – odločijo zelo zgodaj.
Celoten članek je objavljen na spletnem portalu Bibaleze.si, preberete ga lahko s klikom na povezavo:

https://www.bibaleze.si/malcek/zdrav-otrok/prebadanje-usesa-deklice-orl-marko-novak-lepota-
lepoticenje.html

Pri nastanku članka je sodeloval naš zdravnik, Marko Novak, dr. med.

Vnetje žrela in grla: ko peče, praska in žge
Peklenski občutek, kot da smo požrli ogenj, poznamo vsi. Težko požiramo že samo slino,
kaj šele hrano. Pogosto si v takšnih primerih postavimo vprašanje, ali lahko vneto žrelo in
grlo »gasimo« s hladnimi pijačami in sladoledom.
To dilemo in kako vemo, ali imamo vneto žrelo ali grlo, ali se lahko z vdihavanjem mrzlega
zraka prehladimo, kaj povzroči hripavost, kdaj in kako si lahko pri vnetju žrela in grla
pomagamo sami in kdaj je nujen obisk pri zdravniku, je med drugim pojasnila dr. Anja
Župan, dr. med., specialistka otorinolaringologije iz zasebne specialistične ORL ambulante
Novak.
Akutno in kronično vnetje žrela in grla
Najpogostejši vzrok za akutno vnetje žrela in grla so virusne okužbe (adenovirusi,
rinovirusi, koronavirusi, parainfluenca, influenca), sledijo jim bakterijske okužbe
(streptokoki skupine A, Streptococcus pneumoniae, Haemophilus influenzae, Moraxella
catarrhalis), a le redko so vzrok za vnetje glivične infekcije. Mehansko, kemično ali
termično draženje, kot je refluks želodčne kisline, so prav tako pogosto vzrok za vneto
žrelo in grlo, medtem ko vnetje glasilk in hripavost neredko povzroči travma, ki nastane
zaradi glasnega in dolgotrajnega kričanja ali nepravilne tehnike petja.
Vnetje grla (laringitis) je akutno, ko simptomi trajajo manj kot tri tedne, o kroničnem stanju
pa govorimo, ko so bolezenski znaki prisotni več kot tri tedne. Pri akutnem laringitisu pride
do tipičnega izboljšanja simptomov v nekaj dneh. Pogosto so prisotni: povišana telesna
temperatura, bolečine pri požiranju, kašelj in drugi znaki prehlada. Akutno vnetje grla je
tudi najpogostejši vzrok za hripavost.
Celoten članek je objavljen v reviji Moje Zdravje, preberete ga lahko na spodnji povezavi.
Pri nastanku članka je sodelovala naša zdravnica, Anja Župan, dr. med.
Vir: https://www.revijazamojezdravje.si/vnetje-zrela-in-grla-ko-pece-praska-in-zge/

Povečana žrelnica (Hipertrofija žrelnice)
Žrelnica (tudi adenoidne vegetacije) je limfatično tkivo v nosnem delu žrela. Skupaj s tonzilami ima
pomembno imunsko vlogo. Pri majhnih otrocih se lahko poveča (predvsem po okužbah) do mere, ko
prične ovirati dihanje skozi nos. Posledično se pojavi nefiziološko dihanje na usta, lahko tudi smrčanje in
premori v dihanju. Govorimo o povečani žrelnici ali hipertrofiji žrelnice. Približno ena tretjina otrok ima
hipertrofijo žrelnice.
Glavni simptom hipetrofične žrelnice je zamašen nos. Otrok prične dihati skozi odprta usta, pri govoru
noslja, se slini, pogosto smrči in ima slabši spanec. Pojavljajo se lahko premori v dihanju ter celo
obstruktivna apneja v spanju.
Na povečano žrelnico lahko sumimo že glede na težave, ki jih povzroča. Te ponavadi najprej opazijo
starši in izbrani pediater, ki otroka nato napoti k specialistu otorinolaringologije. Občasno na težave
opozorijo vzgojiteljice v vrtcu ali logoped, ki otroka obravnava zaradi slabšega govornega razvoja.
Kirurška odstranitev žrelnice ali adenotomija je najučinkovitejša metoda za zdravljenje hipertrofične
žrelnice in spada med najpogostejše operativne posege pri otrocih. Opravi se v kratkotrajni splošni
anesteziji ter za otroka ni boleča. Tudi pooperativne bolečine niso izrazite ter otroci hitro okrevajo. Zaradi
potencialnih zapletov je zaželeno, da otrok bolnišnico zapusti naslednji dan po operaciji ter ostane v
domači oskrbi še nekaj dni po posegu. Operacija žrelnice se izvaja po drugem letu starosti, izjemoma prej.
Celoten članek lahko preberete na naslovu:
https://zdravstveninasvet.triglavzdravje.si/povecana-zrelnica-hipertrofija-zrelnice/

Rezutati nove raziskave znanstvenikov z Instituta za Biomedicinske znanosti na Državni
Univerzi v Georgiji (ZDA), ki je bila v začetku decembra objavljena v znanstvenem
časopisu Nature Microbiology, kažejo, da zdravilo molnupiravir (MK-4482/EIDD-2801)
zavira prenos virusa SARS-CoV-2, kar bi lahko pomenilo prelomnico pri zdravljenju.
Kot razlaga dr. Richard Plemper, vodja raziskovalne skupine, ima zdravilo molnupiravir
učinek na širok spekter respiratornih RNK virusov (npr. virus gripe) pri živalih.
Zdravljenje skozi usta (peroralno) večkratno zmanjša količino izločenih virusnih delcev in
posledično možnost prenosa okužbe, zaradi česar so se odločili zdravilo testirati tudi proti
SARS-CoV-2 pri dihurjih.
Za poskus na dihurjih so se odločili, ker se hitro okužijo z novim koronavirusom, vendar
večina ne razvije hujše oblike bolezni, podobno kot pri mlajši populaciji pri ljudeh.
Raziskovalci so okužili dihurje s SARS-CoV-2 ter pričeli zdravljenje s molnupiravirom,
ko so le-ti začeli širiti virus skozi nos. Neokuženi dihurji, ki so bili v kletki z zdravljenimi
dihurji, se niso okužili. Za primerjavo, dihurji, ki so bili v kletki z okuženimi, vendar
nezdravljenimi, so se okužili z novim koronavirusom.
Pri ljudeh bi to pomenilo, da osebe s COVID-19 ne bi bile več kužne že znotraj prvih 24 ur
od pričetka zdravljenja. Zdravljenje bi se lahko pričelo že v zgodnji fazi bolezni, saj bo
dostopno v peroralni obliki. Avtorji raziskave še dodajajo, da bi zdravljenje imelo
morebitno trojno korist: posameznika bi ščitilo pred hujšim potekom bolezni, skrajšala bi
se nalezljiva faza bolezni in s tem povezani čustveni in družbeno ekonomski učinki
samoosamitve ter bi preprečilo lokalna žarišča bolezni.
Zdravilo molnupiravir ali MK-4482/EIDD-2801 je v II/III fazi kliničnega preskušanja za
SARS-CoV-2 okužbo.
Vir – povzeto po: Georgia State University. “Oral drug blocks SARS-CoV-2 transmission, researchers find.” ScienceDaily. ScienceDaily, 3
December 2020.

Nova študija, objavljena v znanstvenem časpopisu JAMA Ophtalmology, odkriva, da je na Kitajskem
skoraj ena četrtina otrok hospitaliziranih zaradi COVID-19 imela očesne simptome.
Večina otrok je razvila očesne simptome šele kasneje v poteku bolezni, pri devetih pa so bili očesni
simptomi prvi znak okužbe s SARS-CoV-2. Očesni simptomi so se pozdravili pri vseh otrocih.
“Med 216 hospitaliziranimi otroci s COVID-19 v Wuhanu na Kitajskem, je 49 (22.7%) imelo očesne
simptome, vključno z izcedkom, srbenjem in kongestijo očesne veznice” je sporočil dr. Fagang, profesor
oftalmologije. “Otroci s sistemskimi znaki ali kašljem so bili bolj dovzetni za pojav očesnih simptomov,
ki so bili blagi in so se pozdravili sami ali z lokalno terapijo.”
Diagnoza COVID-19 je bila potrjena s SARS-CoV-2 RT-PCR analizo brisa nosnega žrela.
Raziskovalci so obravnavali medicinsko dokumentacijo hospitaliziranih otrok skupaj z elektronskim
vprašalnikom za pridobitev dodatnih podatkov o očesnih simptomih, trajanju bolezni ter zdravljenju.

Večina otrok, 193, je bila izpostavljena družinskemu članu s potrjenim (173) ali suspektnim (20) COVID-
19. Od 216 otrok, 93 ni imelo sistemskih ali respiratornih znakov bolezni pred testiranjem. Med

simptomatskimi otroci so bili najpogostejši simptomi vročina (81) in kašelj (79). Ostali prvi simptomi
bolezni so bili driska (11), utrujenost (10), izcedek iz nosu (7), zamašen nos (6), očesni izcedek (5) in
kongestija veznice (4). Vsi otroci so se pozdravili. Devetinštirideset otrok je imelo očesne simptome,
najpogostejši so bili izcedek (27), srbenje (19) in kongestija veznice (5).
Raziskovalci so dodali, da ni nenavadno, da so simptomatski otroci razvili tudi očesne simptome, vnetje
veznice je najverjetneje posledica prenosa virusa z roko v oči ali direktnega širjenja iz nosu preko
solznega kanala.
“Pomembno je poudariti, da so otroci imeli ostale simptome (vročina, kašelj) pred očesnimi, saj, če bi bilo
obratno, bi otroci z vnetjem veznice lahko širili COVID-19 še preden bi bil le-ta prepoznan” je povedal
dr. Fredrick, profesor oftalmologije in pediatrije. Pomembno je tudi, da so se vsi otroci pozdravili.
Vir: Nearly One Quarter of Chinese Children Hospitalized With COVID-19-Developed Eye Symptoms – Medscape – Aug 26, 2020. Reuters
Health Information © 2020

Nova študija potrjuje prvotna opažanja, da je izguba voha ali okusa lahko zgodnji opozorilni znak bolezni
COVID-19.
O izgubi voha in okusa posledično okužbi COVID-19 so poročali iz vsega sveta, vendar brez uradnih
študij, znanstveniki niso mogli ugotoviti pogostnost simptomov pri okuženih. Nova študija, objavljena 12.
aprila v “International Forum of Allergy and Rhinology” odkriva, da sta izguba voha in okusa pogosta
začetna simptoma pri bolnikih z blažjim potekom okužbe.
V študiji so Yan in sodelavci obravnavali 1480 pacientov testiranih na koronavirus SARS-CoV-2, ki so
kazali znake okužbe zgornjih dihal podobne kot pri gripi. Od 102 pozitivnih bolnikov, so v študijo
vključili 59. Zaradi primerjave so bili vključeni tudi 203 COVID-19 negativni bolniki.
V skupini pozitivnih na COVID-19 je 68% bolnikov navajalo izgubo voha, 71% pa izgubo okusa, v
primerjavi s COVID-19 negativno skupino, kjer je ta delež znašal le 16% oz. 17%.
V prvi skupini so bolniki navajali hudo izgubo voha in okusa, vendar sta se pri večini čuta povrnila v
dveh do štirih tednih, kar je sovpadalo z ozdravitvijo od okužbe. Nihče od preiskovanih ni potreboval
bolnišnične oskrbe ali intenzivne terapije. Kljub odsotnosti hujših simptomov okužbe, so taki bolniki
lahko širili okužbo ter jim je bila odrejena socialna distanca.
“Gleda na našo raziskavo izguba voha in okusa pomeni večjo verjetnost, da je pacient okužen s
koronavirusom kot z drugim vzročnikom. Povišana telesna temperatura je najbolj pogost znak okužbe z
novim koronavirusom, vendar smo dokazali, da sta tudi izguba voha in/ali okusa, poleg utrujenosti,
pogosta zgodnja simptoma okužbe pri znatnem številu okuženih. Upamo, da bodo tudi druge ustanove
uvrstile izgubo voha in okusa v presejanje na okužbo s SARS-CoV-2”, je izjavila avtorica študije, dr.
Yan.
Vir: Livescience.com; © Future US, Inc.

Izsledki ameriške raziskave kažejo, da je okužba ustne votline s humanim papiloma virusom (HPV) manj
pogosta pri spolno aktivnih mladih ženskah, ki so cepljene s štirivalentnim cepivom, kot pri tistih, ki niso
bile cepljene.
Okužba materničnega vratu s HPV je najpogostejši vzrok za rak materničnega vratu, medtem ko oralna
okužba predstavlja tveganje za rak glave in vratu, predvsem raka žrela.
V raziskavo je bilo vključenih 1259 spolno aktivnih mladih žensk, ki so jim bili odvzeti brisi ustne
votline. Prisotnost DNK HPV je bila dokazana pri 6,2%. Pozitiven bris materničnega vratu je

napovedoval tudi pozitiven bris ustne votline. HPV tipi, ki jih pokriva štirivalentno cepivo (HPV-6, HPV-
11, HPV-16 in HPV-18), so bili znatno redkeje (80% manj) odkriti v ustni votlini cepljenih z vsaj enim

odmerkom cepiva.
“Ugotovitve raziskave, da je cepljenje proti HPV povezano z manj epizodami oralne detekcije HPV,
kažejo na to, da so cepljena dekleta in mlade ženske zaščitene pred oralnimi okužbami s HPV in
morebitnim pojavom raka, povezanim s humanim papiloma virusom.”
Avtor študije in njegova ekipa še naprej spremljajo udeleženke študije in so začeli podobno pilotsko
študijo pri moških.
Vir:
Reuters Health Information © 2019 HPV Vaccine Linked to Lower Likelihood of Oral Infection – Medscape – Oct 30, 2019.

Skupina nizozemskih znanstvenikov je na osnovi 11 randimiziranih kontroliranih študij raziskovala
učinek konjugiranega pnevmokoknega cepiva na preprečevanje akutnega vnetja srednjih ušes (AVSU) pri
otrocih. Skupno je bilo v raziskavi vključenih 60,733 otrok starih do 12 let. Uspešnost cepiva je
primerjana s placebom ali kontrolnim cepivom.
Rezultati raziskave kažejo, da je cepljenje s 7- do 11-valentnim pnevmokoknim cepivom v zgodnjem
otroštvu povezano z znatnim zmanjšanjem (tudi do 53%) tveganja za AVSU povzročenim s
pnevmokokom. Manjši vpliv ima na skupno število ASVU, oz. je brez vpliva v kolikor se izvaja po
zgodnjem otroštvu oz. starejših otrocih, ki so že prebolevali bolezni dihal.
Ob cepljenju so opažali blage neželene učinke kot so lokalna rdečina, oteklina in bolečina, ter zvišana
telesna temperatura. Resnejši neželeni učinki so bili redki.
Kako je v Sloveniji?
V Sloveniji je cepljenje s konjugiranim pnevmokoknim cepivom vključeno v redni program cepljenja
vendar ni obvezno. Potrebni so trije odmerki cepiva, prva dva odmerka otrok prejme pri 3 in 5 mesecih,
tretjega pa med 11. in 18. mesecem. Na voljo je 10- in 13-valentno cepivo.
Viri:
Reuters Health Information © 2019. Pneumococcal Conjugate Vaccine in Infancy Cuts Otitis Media – Medscape – Jun 18, 2019.
NIJZ