Pogosta stanja pri otrocih
Pogosta vnetja ušes
Akutno gnojno vnetje ušes je ena izmed najpogostejših bolezni v otroški dobi. Vzroki za pogosta vnetja so nezrelost imunskega sistema, zgodnja izpostavljenost okužbam zgornjih dihal ter anatomske razmere - pri otrocih je Evstahijeva cev krajša in bolj vodoravno položena kar omogoča lažji prehod bakterij. Pomembno vlogo ima tudi povečana žrelnica, ki ovira prezračevanje srednjih ušes, pojavi se izlivno vnetje srednjega ušesa.
Pri majhnih otrocih je vsako vnetje potrebno zdraviti z antibiotiki. V primeru ponavljajočih se vnetij je zaželjeno cepljenje proti pnevmokoku, zdravljenje je lahko tudi kirurško - otomikroskopija in vstavitev timpanalnih cevk (pod kontrolo mikroskopa se naredita majhni zarezi v bobniča, iz srednjih ušes se aspirira gosta sluz ali gnoj ter vstavita majhni cevki za prezračevanje).
Izlivno vnetje srednjih ušes, slabši sluh in zapozneli govorni razvoj
Otroci potrebujejo ORL pregled v kolikor starši, izbrani zdravnik ali vzgojiteljice v vrtcu posumijo na slabši sluh. Neredko se zgodi, da ORL pregled priporoča logoped, pri katerem je otrok v obravnavi zaradi slabše izgovorjave. Najpogostejši vzrok za slabši sluh je izlivno vnetje srednjih ušes (tekočina v srednjih ušesih), ki povzroča prevodno naglušnost. Pri pregledu ocenimo stanje žrelnice, bobničev in srednjih ušes ter opravimo timpanometrijo (preiskava s katero ocenjujemo celovitost in podajnost bobničev). Po potrebi naredimo avdiometrijo ali otoakustične emisije.
Pri otroku z izlivnim vnetjem je potrebno sledenje in lokalna terapija (nosna pršila), v kolikor ne pride do izboljšanja, v poštev pride operativno zdravljenje - otomikroskopija in vstavitev timpanalnih cevk (pod kontrolo mikroskopa se naredita majhni zarezi v bobniča, iz srednjih ušes se aspirira gosta sluz ter vstavita majhni cevki za prezračevanje), pogosto je sočasno potrebno odstraniti povečano žrelnico.
Povečana žrelnica
Žrelnica (adenoidne vegetacije) je limfatično tkivo v nosnem delu žrela (del žrela ki prevaja zrak iz nosu v spodnja dihala). Pri otrocih zaradi svoje velikosti lahko povzroča neprehodnost nosu in posledično nefiziološko dihanje na usta, pojavi se lahko smrčanje in premori v dihanju. Povečana žrelnica lahko ovira prezračevanje srednjih ušes, pojavi se izlivno vnetje (tekočina v srednjih ušesih) ter otrok posledično slabše sliši. V kolikor je žrelnica kronično vneta lahko povzroča izcedek iz nosu (otrok je stalno prehlajen), kašelj, bronhitise ter ponavljajoča se gnojna vnetja srednji ušes.
O povečani žrelnici lahko sklepamo že glede na težave, ki jih povzroča, pregledamo jo neposredno skozi žrelo, s pomočjo ogledala, najbolj natančno pa njeno velikost ocenimo z optičnim pregledom skozi nos. Povečano žrelnico lahko odstranimo kirurško (adenotomija).
Povečani tonzili in pogoste angine
Nebnici ali tonzili, tudi mandlji, sta paren limfatični organ katerega vloga je zaščitna. Tako kot žrelnica se lahko zvečata do te mere da otroku povzročata težave z dihanjem in požiranjem. Pojavi se tudi smrčanje, otrok ima lahko premore v dihanju. V teh primerih ju lahko kirurško odstranimo (tonzilektomija) ali le zmanjšamo (tonzilotomija).
V kolikor se pojavijo pogosta vnetja kot so s piogenim streptokokom povzročene angine ali celo škrlatinka ju kirurško odstranimo (tonzilektomija). Pri otrocih pogosto sočasno odstranimo tudi povečano žrelnico.
Smrčanje in obstruktivna apneja v spanju
Smrčanje je zvočni fenomen, ki se pojavi zaradi vibracij mehkih tkiv v področju žrela in grla med spanjem, posledično zmanjšanemu prostoru oz. zapori v zgornjih dihalnih poteh. Za obstruktivno apnejo v spanju pa so značilni tudi kratkotrajni premori v dihanju.
Pri otrocih tovrstne težave največkrat povzroča povečana žrelnica in/ali tonzili, ter je tudi ena izmed indikacij za operativno zdravljenje.
